04 Jun
Ko smo našo prvo sondo končno spravili z drevesa, smo na naše veliko razočaranje ugotovili, da je GoPro zatajil tik pred spustom. Tako nismo imeli slik zemlje iz roba stratosfere, kar smo si, roko na srce, kljub vsej senzoriki na krovu najbolj želeli. Tako smo se odločili, da v čim krajšem možnem času še eno sondo pošljemo v zrak, tokrat s kamero, ki jo je prof. Borjančič pred spustom stestiral pod najrazličnejšimi pogoji.
Spust smo izvedli v petek, 29.5. okoli osmih in pol, in se takoj odpravili za sondo, da le nebi bilo potrebe po ponovnem celodnevnem iskanju. V okolici Ilirske Bistrice smo tako res kmalu po sondinem pristanku prejeli APRS paketek s sondino točno lokacijo in sondo izredno hitro našli na drevesu v okolici vasi Šembije.
Obdelava slik: Filip Fabjančič in Andrej Nabergoj
Imeli smo dokajšnjo (ne)srečo, saj je dvajsetmeterski hrast nedvomno olajšal pošiljanje podatkov, ki so nam omogočili lociranje sonde, se je pa žal tudi grdo upiral vsem našim naporom, da bi sondo spet dobili v roke. Po šestih urah metanja kamenja, vej in vrvi ter streljanja z lokom smo drevesu priznali začasno zmago in mu v mislih že obljubljali motorko.
V nedeljo se je rahlo okrnjena ekipa, saj je marsikateri član podlegel neusmiljenemu klestenju mature, ponovno odpravila na lokacijo in poskusila z jalovo bitko proti naravi. Sreča pa se nam je nasmehnila šele v ponedeljek, ko smo z občudovanja vrednim ekipnim delom končno spravili sondo na tla. Padalo in ostanki balona pa so žal, kljub enotnemu trudu celotne ekipe ostali na hrastu v spomin tej odisejadi.
Kamera je tokrat seveda delovala in tako lahko ponosno gledamo posnetke zemlje iz višine slabih tridesetih kilometrov, kolikor se je sonda vzpela.
Tekst: Jakob Jazbec
Video: Tilen Čeh
Projekt Srečko v vesolju je potekal skupaj tri šolska leta. V stratosfero smo spustili dva prostoleteča balona. Sondi, ki sta ju balona ponesla v višje plasti atmosfere, sta zajemali vrsto podatkov in snemali poleta. Podatki, ki sta jih zajeli sondi, so osupljivi in potrebni obdelave. Zato s projektom še nismo zaključili. Napovedujemo pa vrsto zanimivih reči, ki jih bomo predstavili v obliki krajšega dokumentarnega filma predvidoma v začetku novega šolskega leta (2015/16). Vse skupaj smo speljali z minimalnimi stroški, ki se vrtijo okrog 1000 eur (kar vključuje tudi ekskurzije in porabo goriva za iskanje obeh sond), od tega predstavlja največji strošek plin Helij.
Pri projektu so sodelovale tri generacije dijakov. Nekateri so že na fakulteti, drugi se na fakultete vpisujejo, tretji pa odločajo o študiju, ki jih zanima, in na podlagi tega o izboru izbirnih maturitetnih predmetov, ki so naravoslovne narave (kemija, biologija, fizika). Naravoslovje vključuje vede o naravi, projekt je bil pa namenjen med drugim tudi temu, da bi dijaki videli, kako prepletena je veda o resnici in kako intenzivno je tokrat fizika prepletena z matematiko, elektroniko in računalništvom. Pri tem je bil ves čas poudarek na timskem delu in medsebojnem sodelovanju, kar nam je, roko na srce, Slovencem še nekoliko tuje.
Posebna zahvala gre tudi Radioklubu Nika Šturma – Tarzana iz Sežane, od katerega smo si sposodili klicni znak S59ABL-11 za naš balon in Aerodromu Portorož ter Aeroklubu Portorož, ki sta nam pomagala izvesti testni spust z letala z višine 400 m.
Skupaj smo posegali po nebesih in jih delili z javnostjo. Pri projektu so sodelovali (našteti po generacijah):
- Jovana Đukić
- Filip Fabjančič
- Andrej Nabergoj
- Julijan Peric
- Blaž Tavčar
- Patrik Zajec
- Tilen Čeh
- Rok Grmek
- Dora Kavčič
- Jakob Jazbec
- Aja Trebec
- Tadej Marušič
- Erik Pleško
in mentorji:
- Uroš Borjančič
- Črt Gorup
- Damjan Šonc
Vsi smo opravili izjemno delo. Rad bi pa poudaril še to, da je bilo tudi meni v čast sodelovati z vami in ponosen sem na vaše delo. V množici popoldanskih srečanj sem vas izjemno dobro spoznal, ne le kot dijake, temveč tudi kot ljudi, in imel priliko biti prisoten pri vašemu odraščanju. Odrasli ste v izjemno mladino, ki je odnesla od šole maksimum, najpomembneje pa je, da ste pri vsem timskem delu, ki ste ga skozi leta opravljali, razvili izjemen čut do sočloveka in si tako ustvarili temelje, na katerih lahko skupaj gradite (gradimo) novo obliko družbene urejenosti, ki vidi svetlo luč in strmi k razvoju človeštva. Starši in družina so lahko izjemno ponosni na vas in lahko ponosno rečejo, da so dobro opravili svojo funkcijo (in jo še opravljajo). Dragi dijaki, prejmite iskrene čestitke in srčno pohvalo tudi z moje strani.
Profesor in mentor,
Uroš Borjančič
Se nadaljuje …